Kaj je to?
V gozdu majhna so drevesa,
višja niso, kot je resa, in na njih je sladek sad,
zoblje rad ga star in mlad.
(borovnica)
Vsem so dobro znane borovnice, ki so temno modre oziroma vijolične barve. Pa veste, da obstajajo v naravi tudi bele borovnice? Te so sicer mnogo manj znane in rastejo večinoma le v gozdovih na skrajnem severu, in sicer na Finskem.
Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi občino, poimenovano po tem slastnem sadežu? Ja, prav zares se občina Borovnica nahaja v bližini Ljubljane.
Evropska borovnica, ki jo najdemo tudi v večini slovenskih gozdov, izvira iz Evrope in jo poimenujemo tudi gozdna ali navadna borovnica. Spada med jagodičevje, raste pa v obliki majhnega, močno razvejanega grma, ki v višino sega do 40 cm. Najbolje raste v vlažnih gozdovih. Rastišča se pojavljajo do 2000 m nadmorske višine. Najdemo jih tudi na posekah, jasah in med redkim drevjem, kadar je v tleh dovolj vlage. Borovnice cvetijo maja in junija (odvisno od nadmorske višine) in imajo drobne zelenkaste cvetove. Zreli plodovi so temnomodre barve ter okrogle oblike velikosti graha. Plod borovnice je užiten, prijetnega kiselkasto-sladkega okusa. Plodovi dozorevajo junija in julija.
Borovnice so v približno 85 % sestavljene iz vode, preostanek pa pretežno predstavljajo ogljikovi hidrati. Med ogljikovimi hidrati prevladujejo sladkorji, vsebujejo pa tudi kar nekaj prehranskih vlaknin. Med mikrohranili najbolj izstopata vitamina C in K ter mineral mangan. Borovnice so znane tudi po visoki vsebnosti antioksidantov.
Borovnice imajo zelo pozitiven vpliv na zdravje. Redno in zmerno uživanje borovnic naj bi prispevalo k zmanjšanju tveganja za razvoj nekaterih bolezni, kot so srčno žilne bolezni, prispevajo pa tudi k izboljšanju ostrine vida.
Borovnice so seveda najboljše sveže, lahko pa jih tudi posušimo ali zamrznemo. Iz njih lahko skuhamo odlično borovničevo marmelado ali pa spečemo slastno pecivo z dodatkom borovnic. Lahko si pripravimo borovničev nektar, tisti malo starejši pa tudi žganje z dodatkom borovnic (»borovničke«).
Poleg gozdnih borovnic pa so v zadnjem času precej razširjene tudi tako imenovane ameriške borovnice, katerih plod je precej večji od gozdnih borovnic, njihov okus pa ni tako intenziven. Ameriške borovnice so precej nezahtevne za gojenje, zato je njihova pridelava precej pogosta tudi v Sloveniji.
In kaj bo v petek dobrega?
To bodo:
– borovničev nektar,
– jogurt z okusom borovnice,
– borovničevo pecivo,
– borovničeva paličica,
– borovničeva marmelada,
– maslo,
– sveže borovnice in še kaj.
Povzeto po: https://www.prehrana.si/clanek/531-borovnice?highlight=WyJib3Jvdm5pY2UiXQ
