Tako fino, kot v sredo, 22.3., se pa že dolgo nismo imeli!
Obiskali smo Dolinškovo domačijo Pr Špečkot, kjer nas je že takoj ob prihodu veselo pozdravil Velež – eden najbolj pridnih konjev na domačiji. Spoznali smo še prava žrebca Durmitorja in Baruta, ki sta lizala naše roke in se pustila čohljati za ušesi. Če to ni najlepši začetek dneva!
Gospod Tone nam je v njihovi krasni muzejski zbirki predstavil, kako so nekoč gojili žito in kako to počnemo danes. Preizkusili smo se v mlatenju pšenice s cepci in se strinjali, da naši predniki niso imeli lahkega dela. Vsekakor pa smo ugotovili, da je na naši šoli kar nekaj pridnih malih rok, ki bi se super znašle pri kmečkih opravilih.
Te iznajdljive roke so se izkazale tudi pri mletju žita, saj smo ga mleli tako na kamen kot na modernejši mlin in potem to isto žito uporabili pri peki kruha in peciva. Čisto sami smo spekli pravi pravcati kruh. Še nikoli ni bil okusnejši!
In najboljši del dneva? Božanje, česanje in jahanje konja Veleža! Prav vsak, ki si je upal, se je povzel nanj, gospod Tone pa je skrbno pazil na nas.
Mi se bomo h gospodu Tonetu in gospe Aline sigurno še vrnili, vi, dragi starši pa… če ste v zadnjem tednu opazili, da si vaš otrok na vsak način želi doma konjička, potem veste zakaj. Ker smo se imeli tako zelo lepo!
Učiteljice in učenci PŠ Podkum
GALERIJA SLIK:
