Kako zanimivo je pogledati v preteklost… Še bolj pa je zanimivo, ko smo tudi mi lahko del nje. V Muzeju Hrastnik smo imeli enkratno priložnost spoznati šolo in pouk v letu 1930. Nestrpno smo pričakovali učiteljico iz preteklosti in še nikoli tako mirno sodelovali pri pouku. Učiteljica je bila stroga, osorna in klicati smo jo morali gospodična učiteljica, saj se le te v tistem času niso smele poročiti in so bile zadolžene le za vzgojo in učenje šolarjev. Pregledala nam je roke in kdor si je drznil imeti za nohti še kaj umazanije, ga je strogo oštela in poslala klečat na koruzo. Vsi smo se bali, da je ne bomo še bolj razjezili in dobili na hrbte lesenega oslička. Res bi bilo grozno z njim hoditi naokoli. Le kaj bi rekli starši? Čitljivo smo s peresi pisali črke in se mučili, da ne bi z nerodnimi ročicami črnila razlili po mizi. Ampak kljub vsemu smo prepričani, da je bila učiteljica iz preteklosti zadovoljna. Prav oddahnili smo si, ko smo zapustili pouk iz tistih dni.
V nadaljevanju smo izdelovali punčko ali fantiča iz volne in reševali učne liste o razvoju šol v Zagorju. Zanimivo je bilo gledati fotografije naše lepe šole v stari podobi in si prav tako ogledovati zbirko starih šolskih pripomočkov.
Domov smo odšli polni novih vtisov in z velikim veseljem, da smo učenci v današnjem času, ko so učitelji prijazni, v šoli pa je mnogo modernih pripomočkov in okusni obroki.
Zapisala Anja Čop Lipar
GALERIJA SLIK:
