Končno nam je uspelo izvesti prvi planinski izlet v novem šolskem letu. Letošnja jesen je precej deževna, a tokrat nas je po dolgem času razveselilo sonce.
Otroci so se veselili vožnje z vlakom do Celja. Tam se je megla že dvigala in z železniške postaje smo se odpravili ob levem bregu Savinje do izhodišča vzpona. Pot se kar strmo vzpenja in precejšen del poti je speljan stopničasto. Če smo se med potjo ozrli nazaj v dolino, smo imeli lep razgled na mesto Celje in Celjski grad. Vmes smo počili pri veliki, približno 200 let stari bukvi. Ob 11. uri so se otroci razveselili koče, ki so jo uzrli. Prispeli smo do lepo urejene Pečovniške koče. Tu smo imeli čas za počitek in malico. Otroci so kmalu pridobili izgubljeno energijo in uživali v brezskrbnem raziskovanju narave v okolici koče. Našli so tudi skupinico čudovitih rdečih mušnic. Po daljšem počitku smo odšli še do Celjske koče, ki je čisto blizu Grmade. Tu so se otroci lahko poigrali na igralih in v peskovniku, še kaj pomalicali, nato pa smo se odpravili nazaj v dolino. Vračali smo se po isti poti, vmes pa tudi pozvonili na zvon želja. Po poti navzdol je bilo treba hoditi še posebej previdno, saj je bila po večdnevnem dežju in jesenskem listju kar spolzka. Ob poti smo se ustavili pri majhni hišici na samoti, v kateri je del življenja preživela slovenska pisateljica, popotnica in poliglotka Alma Karlin ter si prebrali nekaj informacij na tabli, ki stoji ob hiši.
Ob opazovanju lepot narave in mnogih zanimivosti ob poti ter klepetu, je pot v dolino minila kot bi mignil. Veseli smo se vračali na vlak in v Zagorje, saj smo aktivno in prijetno preživeli lep jesenski dan.
Mentorica Darja Murn
GALERIJA SLIK:
