29. marca 1874 se je v Kamniku rodil Rudolf Maister – Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo. Umrl je 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku.

GENERAL

Prvega novembra 1918 je Rudolf Maister Maribor in Spodnjo Štajersko razglasil za “jugoslovansko ozemlje” in do večera istega dne prevzel nadzor na vsemi vojaškimi objekti v mestu.

Narodni svet za Štajersko je Maistra isti dan imenoval za generala in vrhovnega poveljnika vojske na Spodnjem Štajerskem. V Mariboru je imel Maister na voljo le malo slovenskih vojakov in častnikov. V svoje čete je vabil slovenske vojake, nemške pa odslavljal. Razglasil je mobilizacijo na območju Štajerskega obmejnega poveljstva, kateremu je poveljeval. Čeprav narodna vlada v Ljubljani njegove iniciative ni podpirala, je novembra na svojem območju ustvaril slovensko vojsko z okrog 4000 vojaki in 200 častniki. Dne 23. 11. 1918 je s svojo vojsko razorožil mariborsko nemško zeleno gardo, s čimer je dokončno prevzel vojaški nadzor nad Mariborom. V spomin na ta dogodek Slovenci 23. novembra praznujemo dan Rudolfa Maistra, ki je bil razglašen tudi za državni praznik.

 PESNIK in BIBLIOFIL

Maister je že zelo zgodaj pesnil. Bil je zunanji član ljubljanske dijaške Zadruge, pesmi je objavljal v Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Leta 1904 je izdal pesniško zbirko Poezije. Leta 1929 je izšla druga pesniška zbirka Kitica mojih.

General Rudolf Maister ni bil le general in pesnik, ampak tudi velik ljubitelj slovenske besede in knjig. Njegova ljubezen do zbiranja knjig je zrasla v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6.000 enotami gradiva.  Zasnoval jo je do leta 1912 in jo dopolnjeval in izpopolnjeval povsod, kamor je bil službeno premeščen. Sodeloval je s knjigotržci, zlasti z ljubljanskim knjigarjem in knjigotržcem Lavoslavom Schwentnerjem. Rudolf Maister je bil dober poznavalec starejših slovenskih tiskov. Maister je svojo knjižnico selil v kraje svojega službovanja, v Celje in Maribor, kjer je imel knjižnico urejeno po bibliotekarskih načelih in knjige razporejene v štirih omarah. Večina knjig je še danes opremljena z nalepko, na kateri je oznaka. Po Maistrovi smrti leta 1934 je knjižnica postala last njegovih sinov, Hrvoja in Boruta.

Leta 1998 je družina Maister z darilno pogodbo podarila in izročila 5.945 enot knjižničnega gradiva Univerzitetni knjižnici Maribor. Knjižnica je po­sebnega kulturnega pomena za Republiko Slovenijo in za mesto Mari­bor, saj je povezana z eno izmed ključnih osebnosti slovenske zgodo­vine 20. stoletja.

Uporabljena vira:

Alenka Knez, knjižničarka

(Skupno 133 obiskov, današnjih obiskov 1)