Na začetku šolskega leta povprašam učence, katero jed bi si želeli naučiti pripraviti. Najbrž ni potrebno dvakrat ugibati, da sta to dunajski zrezek in pomfrit. Obe jedi sta v učnem načrtu umeščeni v sklop hranilnih snovi in maščob.

Dunajski zrezek z malo maščobe

V osnovi je priprava enaka kot bi pripravili klasični dunajski zrezek, le da izpustimo sol in belo moko nadomestimo s pirino, rženo … Cvrenje pa zamenja peka v pečici pri 220 ⁰C. Zrezek po eni strani pokapamo z oljem in na papirju za peko pečemo 20 minut.

Pomfrit z nič maščobe

Krompir operemo, olupimo in narežemo na rezine. Le-te položimo na mrežico pečice. Pečico segrejemo na 220 ⁰C. Krompir pečemo približno pol ure. Dobimo hrustljav krompirček, ki je okusen tudi brez soli in olja.

Analiza

Namesto 2 l olja, ki bi ga porabili pri klasični pripravi dunajskih zrezkov v štirih skupinah učencev, smo porabili 0,5 dl olja. 1 l sončničnega olja stane 1,8 EUR. Namesto 3,6 EUR smo porabili 0,9 EUR – prihranili smo torej 2,7 EUR. Kaj vse bi lahko kupili za razliko v denarju? Vsaj 4 kg kruha, 3 tablice čokolade, 4 l mleka, 15 jajc …

Pri pripravi hrustljavega krompirčka nismo porabili nič olja in tako prihranili 3,6 EUR. To pomeni, da bi lahko kupili 5 kg kruha, 4 tablice čokolade, 5 l olja, 20 jajc …

Če seštejemo vse skupaj, je prihranek še večji, in sicer za 9 kg kruha, 7 tablic čokolad, 9 l olja, 35 jajc …

Kako pogosto učenci te jedi uživajo v domačem okolju? Večina učencev enkrat tedensko.

Pa se spet lotimo računanja. Mesečni prihranek bi torej zadostoval za 36 kg kruha, 28 tablic čokolad, 36 l olja,140 jajc … V razredu zavladala tišina. Upravičeno. Tudi če bi za pripravo porabili pol manj denarja, lahko še vedno ostanemo brez besed. Največji prihranek pa je v zdravju.

Analizirali smo tudi nastale odpadke.

Organskih odpadkov je nastalo ravno 1 kg – to so bili olupki krompirja, jajčne lupine, ostanki drobtin, moke. Embalaže je bilo 3,2 g – to je bila plastenka olja, ki smo ga ravno porabili, in ena vrečka. Ostankov papirja je bilo 2,4 g – to je bil peki papir.

Razmišljali smo, kako bi zmanjšali količino odpadkov. Krompir bi lupili še tanjše, dva učenca nista bila skrbna pri lupljenju. Olupke bi lahko kompostirali ali pa porabili za prehrano kokoši, zajcev. Plastenki bi se lahko izognili, če bi kupili olje v stekleni embalaži, ki bi bila vračljiva. Peki papir pa bi izpustili ter pekač malo premazali z oljem.

 Nada Brezovar

(Skupno 93 obiskov, današnjih obiskov 1)