Štorova domačija je bila zgrajena leta 1764, o čemer  priča letnica na tramu, ki je bil odkrit pri prenovi hiše .

Zapis rodbine  pod imenom ŠTOROVA RODBINA  je zabeležen v cerkvenih rodbinskih knjigah že leta 1804, ob rojstvu prednika Blaža KOZNIKA.

Njegov oče Anton Koznik in mati Elizabeta sta  zapisana na takratnem naslovu LAZE  4 (knjiga rojstev v Ljubljanskem nadškofijskem arhivu) in predpostavlja se, da je prvi prednik Štorove domačije na tem naslovu prav oče Antona Koznika oz. stari oče Blaža Koznika. Žal v cerkvenih knjigah  starejših podatkov ni.

Prvotna domačija je obsegala polovico današnje domačije, kaščo in majhen hlev.

 

Blaž Koznik se je poročil z Margareto Žibert iz Rtič, s katero sta  imela hčerko Marijo. Ta se je poročila z Jakobom BAJDO leta 1881. Letnica označuje začetek rodbine BAJDA, ki je nasledila prvo rodbino KOZNIK. Jakob in Marija sta skupaj leta 1896 dozidala levo stran hiše, kar je razkrila prenova hiše.

Jakobov in Marijin sin Franc Bajda se je leta 1912 poročil  s Frančiško Čič iz Rtič, s katero sta imela  šest otrok: Hinka, Albina, Janeza, Franca, Jerneja in Frančiško.

Oče Franc je leta 1919 v želji po zaslužku, ki bi omogočal boljše življenje družine, odšel v Ameriko k svojemu bratu Jerneju. Ta je istega leta daleč stran od domovine umrl. Franc se je vrnil leta 1928, ko si je družina z premoženjem, ki ga je prihranil , opomogla, postavila žago in napolnila hlev z živino.

Oče Franc Bajda je umrl leta 1940 zaradi razlitja slepiča, mama Frančiška  pa je skrbela za številčno družino.

Med II. svetovno vojno, natančneje 25. marca 1942, so Nemci mamo Frančiško s štirimi otroki izgnali v taborišče v Nemčijo, v kraj Günzburg, na domačijo pa so naselili kočevske Nemce. Dva sinova pa sta morala ostali na prisilnem delu v domovini.

21. julija 1945, po končani vojni, so se vsi srečno vrnili domov, a žal na izpraznjeno domačijo.  Življenje in boj za preživetje sta se začela znova .

Otroci so odšli  na delo v dolino in si tam  ustvarili  svoje družine, razen najstarejšega Hinkota, ki je ostal na kmetiji. Vsi pa so se radi vračali domov in jima pomagali pri delu, prav tako pa so radi  k stari mami  prihajali njeni vnuki .

Mama Frančiška je zapustila 37 hektarov veliko posestvo, ki so  ga podedovali  otroci  oz. vnuki, hčerka Francka (por. Drnovšek) pa je dobila domačijo in 2,5 hektara zemlje.

Po njeni smrti sta si kmetijo razdelila sin Jože in hčerka Rozi (por.Zupančič), ki je domačijo  z možem Gorazdom leta 2007 obnovila (po fotografiji iz leta 1949) . Od leta 2012 pa je kmetija last Rozi in Gorazda Zupančiča.

 Predstavitev (povezava na Youtube)

Pri januarskem jedilniku samopostrežne malice so učenci dobili mlečni močnik. Za mnoge je bila to prva degustacija te stare jedi. Novodobni starši raje postrežejo s čokolinom in tega sploh ne znajo pripraviti. Učenci so bili nad močnikom navdušeni.

Družine, ki jih obiskujemo v okviru krajevnih skupnostih vedno povedo, da je bil močnik dnevno na jedilniku. Včasih so ga jedli na vodi pripravljenega, za otroke pa mnogokrat na mleku kuhanega. Poimenovali so ga »usukan močnik, zaroštan močnik«. Postregli so ga z ocvirki, praženo čebulo.

Mlečni močnik

0,5 kg mehke moke

2 jajci

2 l mleka

sol

V skledo stresemo  pol kg moke, dodamo 2 jajci.

Mešamo kar z rokami in z rokami osukamo grudice.

Vse skupaj  zakuhamo v  2 l vrelega, slanega mleka. Kuhamo približno 10 minut.

Po želji lahko dodate kakav ali pa si jed še sladkate. Svetujem pa,da si dodate narezano sveže sadje. Naši učenci so se sladkali z ananasom.

Dober tek

GALERIJA SLIK:

(Skupno 46 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost