KRAJEVNE SKUPNOSTI V ZAGORJU OB SAVI: FRANC FARČNIK
Družina Gregl
Rodbina gospa Marije Gregl izhaja iz Brestanice, kjer so nekoč gospodarili Moskonovi. Njena mama je bila doma iz Moravč. Gospa Marija hrani fotografijo svoje mame in celo črno bluzo, ki jo je imela mama oblečeno, ko se je šla fotografirat.
Ko so se priselili v Zagorje, so kupili hišo v Dolenji vasi in se ukvarjali s kmetijstvom. V hiši sprva ni bilo vodovoda, kanalizacije in elektrike. Ohranila se je petrolejka iz tistih časov, gospa se spominja, da so imeli stranišče zunaj in štirno, kjer so natakali vodo.
V družini je bilo 7 otrok. Od štirih deklet sta živi gospa Marija in njena sestra Karolina, pokojni pa sta Fani, ki je kot uradnica delala pri rudniku in Ivanka, ki je živela v Ljubljani. Gospa Marija se spominja, da je njen oče menil, da morajo biti otroci izučeni, zato je bil brat Tine mizar, brat Jože pa krojač, ki se je pozneje preusmeril v medicinsko stroko. Gospa Marija se spominja, da je bilo Zagorje včasih precej drugačno kot je danes. Delovalo je nekako prazno. Njen stari oče je imel mlin, drugi je stal na Prešernovi cesti.
Otroci so hodili vzdolž potoka Medije, tudi v strugo so šli in se tam igrali. Iz ilovice so znali izdelovati kipce. Pozimi niso imeli sani ali smuči. Iz atove delavnice so vzeli lopate in se z njimi dričali po hribu. Sosede so zabavali tako, da so jim zaigrali na orglice, pomagali so si z grabljami in loncem, za nagrado so dobili kaj za pod zob.
Mama je kuhala različne vrste kaš, zaroštan močnik, ješprenj, fižol, šmorn, kompot (ker je bila doma veliko sadja) in pekla kuruzni kruh (ki je bil dober dokler je bil svež, potem je postal trd, zato so mu rekli koruznduš). V času druge svetovne vojne je delala v gostilni pri Koprivc kot natakarica in pazila na gospodaričino nečakinjo.
Z možem sta se spoznala, ko je bilo vojne konec. Zaprt je bil v koncentracijskem taborišču Dachau, kjer je delal kot mizar. Nekaj orodja, ki ga je tam uporabljal, še hranijo. Mož je bil dobrovoljne narave, rad je pel, tako kot tudi njegov oče. Glasbo ima njena družina v krvi, vse tri njene hčere so z njo povezane, dve sta se s glasbo poklicno ukvarjali, h glasbi sta zapisana tudi vnuka.
Spominja se, da je bilo po vojni težko začeti. Prvi šivalni stroj je kupila v Radečah. Obiskovala je šiviljski in kuharski tečaj. Rada je šivala in kvačkala. Prtički še danes krasijo sobe v hiši.
Doma hranijo mnogo starih predmetov, med njimi klavir iz leta 1876, karbidovko, ki jo je njen oče uporabljal v rudniku, ribežn, ki je služil kot ročni pralni stroj, citre, ki še igrajo in še marsikaj. Veliko veselje gospe Marije danes je njen pravnuk.
GALERIJA SLIK:
