16. oktober, Svetovni dan hrane, smo obeležili s prebrano poslanico višje svetovalke za gospodinjstvo, Irene Simčič. Učence pa smo presenetili s žitno ploščico in prvimi sadovi kakija.
PRILOGA: zgibanka
Spoštovani!
16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna
organizacija za hrano in kmetijstvo FAO ( Food and Agriculture Organization). Zato
na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE.
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO vsako leto določi temo
svetovnega dneva hrane. Letošnja tema svetovnega dneva hrane se osredotoča na
pomen trajnostnih prehranskih sistemov za varnost hrane in prehranjevanja
»Sustainable Food Systems for Food Security and Nutrition«.
Pravica do hrane je bila formalno prepoznana že v prvih mednarodnih dokumentih,
kot na primer že leta 1948 v Deklaraciji o človekovih pravicah, ki so jo sprejeli
Združeni narodi (Universal Declaration of Human Rights).
Zdravje ljudi je odvisno od zdravih prehranskih sistemov. Prehranski sistemi so zelo
kompleksni, saj vključujejo okolje, ljudi, institucije ter procese, vključujoč proizvodnjo,
obdelavo in transportne poti ki vodijo do končnega potrošnika (porabnika). Vsak
izmed vidikov prehranskega sistema vpliva na končno razpoložljivost in dostopnost
različnih živil in na sposobnost ter znanje potrošnika, da bo imel možnost in znanje
izbirati zdravju primerno prehrano.
Svetovni dan hrane nam ponuja priložnost, da se opozori na stisko 870 milijonov
kronično podhranjenih ljudi na svetu. Kar 165 milijonov otrok na svetu, mlajših od 5
let, je podhranjenih, kar pomeni, da nimajo možnosti in nikoli ne bodo dosegli
primernega fizičnega in kognitivnega razvoja. Kar 2 milijardi ljudi na svetu ima
prehrano osiromašeno zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov, ki so nujno
potrebni za zdravje.
Obravnavanje podhranjenosti prebivalstva sveta zahteva celostno ukrepanje in
dopolnilne intervencije tako v kmetijstvu in prehranskih sistemih kot pri upravljanju
naravnih virov, na področju javnega zdravja in izobraževanja ter na širših civilnih in
političnih področjih.
Poleg podhranjenosti prebivalstva pa je na drugi strani več kot 1,4 milijarde ljudi
prekomerno hranjenih, izmed teh pa je kar ena tretjina debelih – z visokim rizikom
srčno žilnih obolenj, diabetesa in ostalih zdravstvenih problemov.
Naraščajoče cene prehrane predstavljajo veliko grožnjo za varnost preskrbe s hrano
predvsem v državah v razvoju. Najbolj prizadeti so revni. Po podatkih Svetovne banke so v
letih 2010- 2011 zaradi naraščajočih cen hrane potisnile skoraj 70 milijonov ljudi v skrajno
revščino.
V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako
odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti oziroma
posledične učinke nezdravega življenjskega sloga. Dokazano je, da sodijo dejavniki
nezdravega življenjskega sloga med ključne v procesih nastanka, napredovanja in povečanja
zapletov najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, debelosti
in podobno.
Svetovni dan hrane je priložnost, da ocenimo napredek na lokalni, državni in mednarodni
ravni na področju prehranjevanja. V okviru svetovnega dneva hrane se na omenjenih ravneh
odvijajo različni dogodki. Svetovni dan hrane na mednarodni ravni postavlja v središče
pozornosti tudi naraščajoče cene hrane v svetu, varnost hrane, pomen lokalno pridelane
hrane in kmetijstva in trajnostne oskrbe .
Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem
prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in
je tudi uzakonjen.
Primarna vloga izobraževanja celotne populacije o prehranskih vsebinah je ob družini
zaupana tudi šoli.
Šola ima torej pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi
prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do
sebe in svojega zdravja.
Vsebine s področja prehrane, prehranjevanja in zdravega načina življenja so vključene v
učne načrte različnih predmetov.
Osnovna prehranska znanja naj bi učenci kontinuirano pridobivali v vseh razredih osnovne
šole pri različnih predmetih, najbolj pa pri pouku gospodinjstva in pri šolski prehrani.
Zato vas vzpodbujamo, da se tudi vaša šola v letošnjem letu aktivno vključi v prizadevanja
ob svetovnem dnevu hrane, kot na primer:
dan dejavnosti na temo prehranskih vsebin,
razredne ure s tematsko vsebino o prehrani in podobno.
Ob svetovnem dnevu hrane naj se spregovori tudi o šolskem jedilniku, o pomenu hranilnih
snovi, ki jih vsebujejo živila, in o pomenu uravnotežene prehrane nasploh.
Naj vam bo ta dopis vzpodbuda k poglobljenemu razmišljanju in aktivnostim o pomembnosti
prehrane in prehranjevanja, čemur je tudi posvečen SVETOVNI DAN HRANE – 16. oktober.
S spoštovanjem,
Irena Simčič,
Višja svetovalka
