ŠENTJURČKI

 »Tjadadadam, zlat je ta dan, steci z mano vanj…«. Takole je odmevalo po dvorani delavskega doma Zagorje, ko smo Šentjurčki ponosno stopili na oder. Pojemo in plešemo zelo, zelo radi in poznamo ogromno pesmic. Pogum, da smo se udeležili revije pevskih zborov Pojemo pomladi, pa smo zbirali kar 40 let! Takoooooooooo dolgo na reviji namreč ni bilo pevskega zborčka iz Podkuma. In veste kaj,… naredili smo pravi žur!J Ljudi smo razveselili in nasmejali, kar je bil tudi naš glavni namen.

 Nosili smo Srečo na vrvici, brenčali s Čukovimi Čebelicami in stopili srčke s Šumijo gozdovi domači. Seveda ob spremstvu harmonike, ki je glavna frajerka na vasi.J

 Pomoč smo poiskali kar v naših vrstah. Andražev očka, Milan Strnad, ki je veselo vlekel meh, ni niti malo okleval, ko smo ga prosili za spremljavo. Vedno nasmejana Urška M. Luzar, učiteljica na naši matični šoli, nas je spremljala na klavirju, Damjana Grošičar je s Kulturnim društvom Podkum poskrbela za naše lepe majčke. Ime za zborček pa smo si izmislili kar sami. Podkum se je včasih imenoval Šentjurij, mi pa smo pravi pevski šetjurski podmladek.

 Učenci in učiteljice naše šole stopamo z dvignjeno glavo po svetu, saj smo se res izkazali!

»Tjaram pa dadi, nobnih skrbi, srečo imaš na vrvici. Prijatelji vsi, tjaram pa dadi, sreča na vrvici.«  

 

(Skupno 40 obiskov, današnjih obiskov 1)