Končno je zjutraj po dolgem času posijalo sonce. Dan je bil kot nalašč za pohod v naravo. Prvošolčki smo se po malici pripravili na odhod na našo krožno pot. Rumene rutice smo dobili že prvega septembra, tokrat pa smo bili čisto v stilu, saj so naše glave krasile, grele in ščitile tudi kapice v enaki barvi. Te nam je priskrbela mamica prvošolke. Hvala!

Dobro opremljeni in siti smo se podali na pot. Ko smo opravili prvi vzpon do Gorice, smo si vzeli nekaj odmora za požirek pijače iz nahrbtnikov. Naprej smo šli bolj po ravni poti do vzletišča Ruardi, kjer smo zavili  navzdol v Evropark. Seveda smo se morali ustaviti pri igralih. Najprej smo malo počili, pobrskali po nahrbtnikih in našli veliko priboljškov, ki smo si jih tovariško delili med seboj. Zaradi varnosti smo bili pri igri na igralih razdeljeni v dve skupini. Ugotovili smo, da je še kaj zanimivega poleg igral. Na primer travniške živali. Mi smo bili sredi trave kot veliki regratovi cvetovi. Srečali smo tudi izredno prijazno in potrpežljivo psičko, ki se je težko poslovila od nas kot tudi mi od nje. Potem je šla na igrala druga skupina. Prva skupina pa si je privoščila še preostanke dobrot iz nahrbtnika. Čas je hitro minil in treba se je bilo pripraviti na odhod nazaj v šolo. Poiskali smo svoje nahrbtnike, pospravili za sabo odpadke in naredili kolono po dva.

Nazaj v šolo smo se vračali skozi Evropark in Farčnikovo kolonijo. Ravno pravi trenutek, kajti na nebu so se že zgrinjali temni oblaki. Kaj hočemo? To je pač aprilsko vreme.

(Skupno 41 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost