Pa smo le dočakali težko pričakovan odhod v Kranjsko Goro! V ponedeljek zjutraj, 12. 3. 2012, smo, oboroženi z velikimi kovčki, s smučmi, palicami in smučarskimi čevlji že nestrpno čakali, da ura odbije osem. Na avtobusu smo polni vznemirjenja ugibali, kaj nam prinaša teden v prelepi Kranjski Gori. Nismo bili razočarani. Ne samo, da smo postali fantastični smučarji, spoznali smo še osupljivo lepo naravo Kranjske Gore ter se veliko novega naučili o kamninah, drevesnih vrstah, zgodovini in življenju kmečkih ljudi v preteklosti. Obiskali smo muzej, se sprehodili po mestecu, pohodniki pa smo dokazali, da brez težav premagamo razdaljo med Kranjsko Goro in Planico – in to brez avtomobila!
Med prostim časom smo skupaj igrali družabne igre, tekmovali v kvizu, se pridno obiskovali po sobah in tekmovali v tem, kdo poje največ čipsa in kdo ima največ zalog sladkarij in ostalih dobrot.
Ko je v petek prišel čas odhoda, smo se malce otožni, ker zapuščamo čudoviti svet Alp, in veseli, ker bomo končno spet videli domače, poslovili od krasnih učiteljev, pridno zložili kovčke na avtobus in se polni novih vtisov odpeljali proti domu. Bilo nam je zelo lepo!
Učiteljice Tina, Mateja, Marjana in učenci 6.a, 6.b, 6.c