Pri zgodovini smo letos prvič uvedli domače branje. Knjige nam omogočajo sproščanje naše domišljije, v njih iščemo druge svetove, obenem pa se istovetimo z junaki in spoznavamo, da otroci po svetu živijo zelo različno.
Razmišljanja devetošolcev o domačem branju pri zgodovini
Zlatin dnevnik
Zgodba govori o tem, kako ljudje trpijo med vojno, še posebej otroci. Zdi se mi dober prikaz vojnih grozot.
Brina Dragar, 9. A
Zlata v svojem dnevniku opiše vojno z vidika 11-letnega dekleta. Dnevnik se začne z opisi dekliških skrivnosti, nato sledi opisovanje življenja, zaznamovanega z vojno. Mi živimo v miru, bodimo zadovoljni s svojim življenjem in se ne pritožujmo.
Tamara Drobež, 9. b
Deček v črtasti pižami
Za to knjigo sem se odločila, ker sem slišala, da je zanimiva. Zdaj sem imela razlog, da si jo izposodim in preberem. Prikazuje dogodke iz preteklosti, ki so zelo žalostni. Knjigo priporočam v branje vsem.
Tamara Perko, 9. A
V knjigi, ki opisuje življenje v koncentracijskem taborišču, bi spremenil konec, tako da bi glavna junaka Bruno in Šmuel ostala živa. Želim si, da koncentracijskih taborišč sploh ne bi bilo.
Žiga Zmagaj, 9. A
Zgodba govori o dečku Brunu, ki se zaradi očetove nove službe preseli v taborišče. Bruno ne ve, da se tam dogajajo strahote, a ima slab občutek zaradi vojakov. V koncentracijskih taboriščih so mučili in pobijali Jude, politične nasprotnike in druge. Ta usoda doleti tudi Bruna in njegovega prijatelja Šmuela. Zgodba sicer ni resnična, a bi lahko bila, saj so se take grozote med vojno res dogajale.
Tjaša Prosenc, 9. A
Sporočilo knjige je, da smo lahko ne glede na raso, vero, politično usmeritev prijatelji. Knjiga govori o nacizmu, koncentracijskih taboriščih in sovraštvu do Judov, ki so jih zapirali, mučili, stradali. Bruno in Šmuel pa sta postala prijatelja in sta skupaj tudi umrla.
Laura Novak, 9. A
Knjiga govori o koncentracijskem taborišču Auschwitz in podrobno predstavi mučenje Judov. Pripoved je zelo čustvena in te popelje v tiste čase. Zaveš se krutosti nacizma in antisemitizma. To še posebno velja za konec knjige, kjer se, enako kot Judom, tudi sinu komandanta taborišča zgodi plinska celica. Prijateljstvo med otroki nikoli ne bi smelo biti prepovedano niti ne bi smelo imeti tako usodnih posledic.
Klara Ivačič, 9. B
Deček Bruno je po selitvi zelo osamljen. Začne raziskovati okolico in najde novega prijatelja. Knjigo priporočam v branje, čeprav ima žalosten konec.
Špela Vozelj, 9. B
Knjiga govori o antisemitizmu – protijudovstvu. Njeno glavno sporočilo je, da se otroci ne ozirajo na rasno razlikovanje in si sami izbirajo prijatelje, kot želijo. Dokaz za to je prijateljstvo med Brunom, sinom komandanta koncentracijskega taborišča in pripadnika arijske rase, ter Šmuelom, ki je Jud in mu je vseeno, kateri rasi pripada. Bruno na koncu umre, ne da bi vedel, kaj ga čaka.
Jerneja Nimac, 9. b
Made in Vietnam
Deklica Lan dela v tovarni v nemogočih razmerah. Nisem si predstavljal, da se lahko to dogaja v današnjih časih, zato knjigo priporočam tudi drugim.
Aleš Strnad, 9. A
Zgodba opisuje vsakdanje življenje. Sprva je nisem hotel prebrati, potem pa mi je postala všeč. Je zanimiva in žalostna hkrati.
Marko Hudomalj, 9. A
Knjiga mi je bila zelo všeč, saj je delno resnična. Ni predolga, je razumljivo napisana. Njeno sporočilo je v tem, da vse lepe reči (obleke, čevlji …) prihajajo iz revnih delov sveta, in prikazuje, kako mučno je takšno delo.
Rok Klančišar, 9. A
Knjiga nam sporoča, da čevlje, ki jih mi nosimo, izdelujejo naši vrstniki, ki so za to slabo plačani, utrujeni, ne morejo hoditi v šolo in ne vidijo svojih domačih.
Ema Kogovšek,
Tomaž Martinčič, 9. b
Fant iz Guantanama
Mislim, da ni prav, da te prisilijo, da lažeš, in greš potem v zapor. To bi se lahko zgodilo vsakemu. Zapor v Guantanamu bi morali zapreti. Khalid je nedolžen fant, ki ga zaprejo zaradi računalniške igre.
Igor Klanšek, 9. A
Val
Učitelj na neki srednji šoli razlaga nacizem in stališče Nemcev, da niso vedeli, kaj se dogaja, kar učenci težko razumejo, zato učitelj izvede poskus. Dijaki postanejo zaslepljeni, tako kot Nemci v času Hitlerja. Val se razširi tudi izven šole, poskus pa uide izpod nadzora. Poved v knjigi, ki je še posebej pritegnila mojo pozornost:« Z dijaki je postopal, kot da so odrasle in samostojne osebe, sam pa je ravnal skrajno otročje in neodgovorno.«
Ines Durić, 9. A
Knjiga nam skuša razložiti, kakšno je bilo življenje v Nemčiji v času nacizma. Dogodki in način razmišljanja spominjajo na tiste čase. Šolarji niso hoteli verjeti, da je nekdo iz Vala pretepel drugega učenca, ki je bil po naključju (ali pa ne) Jud. Učitelj učencem na koncu knjige pokaže njihovega voditelja – Adolfa Hitlerja.
Luka Železnik, 9. B
Skupina se z vodjo lahko prelevi v »nacistično« skupino, ki bi rada z nasiljem priključila tudi tiste, ki jim nasprotujejo. Redki posamezniki pravi čas spoznajo, da jih je potrebno ustaviti.
Tomaž Zupan, 9. b
Učenci so se spraševali, kako je mogoče, da so se v Nemčiji dogajale take stvari, potem so pa to izkusili na lastni koži. Dober govorec in voditelj zmore prepričati veliko število ljudi.
Matic Pavšek, 9. B
Barva kože
Knjiga se mi je zdela zelo zanimiva, ker prikazuje rasizem, diskriminacijo v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Všeč mi je bilo, ker je razdeljena na poglavja z ločenimi zgodbami. Knjigo priporočam. Ne smemo dovoliti razlikovanja po barvi kože, saj smo vsi ljudje!
Klemen Škoberne, 9.a
Knjiga je poučna, saj govori o tem, da ljudi ne smemo zmerjati samo zato, ker imajo drugačno barvo kože. Če se postaviš v njihovo kožo, lahko razmišljaš, kako bi se sam počutil.
Nives Odlazek, 9. A
Ob knjigi sem se dobro počutila, bila mi je nekako blizu. Posebno prva zgodba z naslovom Zebra.
Tjaša Lokar, 9. A
Človeka moraš spoznati in ga ne smeš soditi po videzu in barvi njegove kože. Lahko je črn, a je njegovo srce dobro. Sojenje po barvi, veri in videzu se mi zdi neumno.
Lea Novak, 9. A
Knjiga učinkovito vpliva na posameznikova čustva in na nam razumljiv način govori o rasizmu. Ljudje ne bi smeli imeti predsodkov do drugačnih in bi vse morali obravnavati enako.
Ariana Kuder, 9. B
Mahtabina zgodba
Knjiga opisuje selitev Mahtabine družine iz Afganistana v Avstralijo. Všeč mi je, ker opisuje življenje mojih vrstnikov in njihovih staršev.
Nik Škara, 9. A
Sporočilo zgodbe je, kako krute razmere vladajo v nekaterih državah in kako težko je iz teh držav pobegniti in si drugje ustvariti boljše in lepše življenje.
Lovro Bašelj, 9. A
Deklica Mahtab je z družino živela v Afganistanu, kjer sta bila revščina in nasilje. Z družino se je preselila v Avstralijo, kjer so upali na boljše življenje. Knjiga prikazuje življenje na drugi strani sveta, iz česar se lahko marsikaj naučimo.
Jernej Pevec, 9. a
Chandine skrivnosti
Knjiga nam predstavi težko življenje 16-letnice Chande. Spopada se z neozdravljivim aidsom , za katerim zboli tudi njena mama in na koncu zaradi slabe zdravniške oskrbe, neozaveščenosti, slabe higiene in zdravstvenega sistema v Afriki tudi umre. Veliko otrok v Afriki živi skromno, preprosto, veselijo se vsakega lepega trenutka v življenju, kar se nam zdi samoumevno.
Tjaša Konrad, 9. a
Zgodba govori o življenju deklice Chande in njenih bojih s spolno prenosljivo boleznijo aidsom. Všeč mi je, ker opisuje dekle moje starosti, ki spopada z različnimi težavami, tako kot tudi jaz včasih.
Monika Macerl, 9. b
Kristina Renko
