“Kako dolg je čas?” se v zgodbi, ki je dala naslov antologiji Dolenčevih kratkih pripovedk, sprašuje stara želva. Precej filozofsko vprašanje, na katerega je možnih nešteto odgovorov, saj jih že sama želva poda nekaj, pa čeprav se je šele dodobra odpravila na pot iskanja odgovora na vprašanje, ki si ga je ravnokar zastavila.
Pravljice o nilskem konju, ki se odzove na globalno segrevanje, volkovih, ki so lahko v tropih kot ljudje, jegulji, ki ribiča zvito prosi za življenje, pa o trotu, ki pravzaprav nič ne dela, pa se ima fino, ali pa o čebeli, ki ne zna več poti nazaj domov, ker jo motijo vsi ti signali mobitelov in jo potem k sreči avtor zapelje z avtom domov, pa o ježevcu Ivanu, ki je čez zimo v gostilni na Rožniku naredil skoraj toliko škode kot tisti legendarni Ivan, zaradi katerega se zdaj otrokom ježijo lasje, ker morajo brati njegove črtice … To niso pravljice samo za otroke, ki bodo navdušeni nad dogodivščinami živali, so tudi pravljice za odrasle, ki bodo izvedeli celo o tem, kar je Homer zamolčal, namreč zakaj se je Odiseju zmešalo. Tisto s sirenami ne drži … bil je morski pajek. Več pa ne povemo.
Če želiš izvedeti več, se loti branja knjige Mateja Dolenca, Kako dolg je čas.
Šolsko tekmovanje bo 17. novembra.
Mateja Naprudnik Praunseis, mentorica
