Kmalu po začetku šolskega leta, nam je sošolec Jure prinesel enega svojih paličnjakov. Z zanimanjem smo si ga ogledovali in se odločili, da bo ostal pri nas v razredu ter postal del naše razredne skupnosti. Laborantka Vilma nam je priskrbela terarij s še dvema paličnjakoma za družbo, mi pa smo pridno celo zimo iskali liste robid, da smo jih nahranili. Pogosto smo jih med odmori opazovali, spoznavali in se zabavali, ko jih obiskovalci našega razreda kar niso našli med vejicami in listi, saj je njihova najbolj znana lastnost telesna oblika, ki posnema obliko posušenih vejic (palic) in po katerih so paličnjaki tudi dobili ime. Kdor je želel, se jih je lahko tudi dotaknil ali dal na roko.
Paličnjaki imajo sposobnost nespolnega razmnoževanja. Samice izležejo jajčeca na tla, kjer nato mirujejo nekaj mesecev. Tako se je zgodilo, da smo nekega pomladnega dne opazili v našem terariju čisto male paličnjake, ki jih je bilo vsak dan več. Z veseljem smo jih preštevali in tekmovali, kdo jih več vidi. Nazadnje, ko smo jih šteli, jih je bilo že okoli 30. Sedaj opazujemo kako se levijo, rastejo, prehranjujejo ter počivajo na listih in vejicah.
Postali so del našega razreda in kar pogrešali bi jih, če jih ne bi bilo več.
GALERIJA SLIK:
