Zbudili smo se v deževno četrtkovo jutro. Kljub dežju smo se odločili, da gremo na težko pričakovani izlet po poti oglarjev v Oglarsko deželo.
Sedli smo v avtobus in ta nas je odpeljal do lovskega doma na Dolah pri Litiji. Tam je že čakal g. Mirko ter nas, opremljene s pelerinami in dežniki, vodil po kolovozni poti do prve točke postanka, kjer nam je predstavil kraj Dole. Pot smo nadaljevali po 40 minut dolgi »oglarski poti«, ki nas je vodila do prve večje kope, kjer smo se ustavili. Iz kope se je zelo kadilo in g. Mirko nam je povedal, da se v taki kopi kuha oglje pri 300°C. Na poti so nas spremljale dežne kaplje, ki pa jih je kaj kmalu zamenjalo sonce. Ko smo se skozi gozd spustili do domačije našega gostitelja, so sončni žarki že prodrli skozi oblake. Tu smo se posedli na klopi, nekateri pa kar takoj začeli raziskovati okolico. Zelo prijazna gostiteljica ga. Renata nam je postregla s pravkar kuhanim golažem, ki se je skuhal v čisto pravem kotlu. Jedli smo iz lončenih posodic z lesenimi žlicami in marsikdo je pohvalil okusno »oglarsko malico«, češ, da takšne še ni jedel. Posebnost pa je bil prav gotovo tudi kruh narejen iz oglja. Žejo smo gasili z domačim sokom iz mete. Ko smo se najedli, nam je g. Mirko predstavil nastanek kope, ki je stala nekaj sto metrov stran od nas in iz katere se je kadilo že cel teden. Nato smo se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je dobila lične kapice rdeče, zelene ali modre barve. Oba gostitelja sta razložila tri različne dejavnosti. Vsaka skupina je opravila izmenjaje vse tri. Tako so otroci uživali v žaganju hlodov, sestavljanju lesenih in kartonskih sestavljank ter risanju z ogljem na papir in na za to pripravljene table. Vmes se je v žerjavici spekel domač krompir, ki smo ga z velikim navdušenjem pojedli. Za spomin smo dobili še lepe lesene obeske.
Čas nam je seveda prehitro minil. Naredili smo še zadnjo skupinsko sliko in se odpravili proti avtobusu, ki nas je odpeljal nazaj proti domu.
Učiteljice in učenci tretjega razreda
GALERIJA SLIK:
