Haiku? Kaj pa je že spet to? Kakšna nova japonska jed?
Ne, to je trivrstična japonska pesniška oblika s sedemnajstimi zlogi, v katerih avtor razmišlja in izpoveduje o življenju in naravi.
In kako so razmišljali šestošolci pri ustvarjalnem pisanju?
Preberite si njihove haikuje.
Darja Murn
Narava brsti,
pisano cvetje cveti,
jeseni strohni.
Mark
Konj se rad igra,
veter v grivo mu pihlja,
roža se ziblje.
Pika
Oblak visoko,
megla nizko se spusti –
nastane prepir.
Andraž
Vetrček pihlja,
prijatelji so tukaj,
spet je juhuhu!
Klavdija
Trava sem in tja
pod vetričem se sklanja –
pomlad se igra …
Pika
Pod košem smo vsi,
veselimo se zelo,
ker predstava bo!
Bor
Ata pogrešam –
dober prijatelj je bil,
bil je najboljši!
Andraž
Živali so tu,
šola je polna otrok,
ptička poje si.
Klavdija
Ptički čivkajo,
sonček toplo posije,
rožica vzklije.
Pika
Grmiček stoji,
se maček pod njim smeji
in šola je tu.
Bor
Gore so lepe,
sonce visoko zelo –
hiša stara je.
Klavdija
Rože cvetijo,
na travniku sedijo,
se hihitajo.
Pika
V krogu sedimo,
pesmice pišemo mi –
Andraž je smešen.
Bor
Leto dva dvajset
res razštelano je ful
kot norec mali!
Andraž
