16. oktober,  Svetovni dan hrane, smo obeležili s prebrano poslanico višje svetovalke za gospodinjstvo, Irene Simčič. Učence pa smo presenetili s žitno ploščico in prvimi sadovi kakija.

PRILOGA: zgibanka

Spoštovani!

16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna

organizacija za hrano in kmetijstvo FAO ( Food and Agriculture Organization). Zato

na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE.

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO vsako leto določi temo

svetovnega dneva hrane. Letošnja tema svetovnega dneva hrane se osredotoča na

pomen trajnostnih prehranskih sistemov za varnost hrane in prehranjevanja

»Sustainable Food Systems for Food Security and Nutrition«.

Pravica do hrane je bila formalno prepoznana že v prvih mednarodnih dokumentih,

kot na primer že leta 1948 v Deklaraciji o človekovih pravicah, ki so jo sprejeli

Združeni narodi (Universal Declaration of Human Rights).

Zdravje ljudi je odvisno od zdravih prehranskih sistemov. Prehranski sistemi so zelo

kompleksni, saj vključujejo okolje, ljudi, institucije ter procese, vključujoč proizvodnjo,

obdelavo in transportne poti ki vodijo do končnega potrošnika (porabnika). Vsak

izmed vidikov prehranskega sistema vpliva na končno razpoložljivost in dostopnost

različnih živil in na sposobnost ter znanje potrošnika, da bo imel možnost in znanje

izbirati zdravju primerno prehrano.

Svetovni dan hrane nam ponuja priložnost, da se opozori na stisko 870 milijonov

kronično podhranjenih ljudi na svetu. Kar 165 milijonov otrok na svetu, mlajših od 5

let, je podhranjenih, kar pomeni, da nimajo možnosti in nikoli ne bodo dosegli

primernega fizičnega in kognitivnega razvoja. Kar 2 milijardi ljudi na svetu ima

prehrano osiromašeno zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov, ki so nujno

potrebni za zdravje.

Obravnavanje podhranjenosti prebivalstva sveta zahteva celostno ukrepanje in

dopolnilne intervencije tako v kmetijstvu in prehranskih sistemih kot pri upravljanju

naravnih virov, na področju javnega zdravja in izobraževanja ter na širših civilnih in

političnih področjih.

Poleg podhranjenosti prebivalstva pa je na drugi strani več kot 1,4 milijarde ljudi

prekomerno hranjenih, izmed teh pa je kar ena tretjina debelih – z visokim rizikom

srčno žilnih obolenj, diabetesa in ostalih zdravstvenih problemov.

Naraščajoče cene prehrane predstavljajo veliko grožnjo za varnost preskrbe s hrano

predvsem v državah v razvoju. Najbolj prizadeti so revni. Po podatkih Svetovne banke so v

letih 2010- 2011 zaradi naraščajočih cen hrane potisnile skoraj 70 milijonov ljudi v skrajno

revščino.

V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako

odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti oziroma

posledične učinke nezdravega življenjskega sloga. Dokazano je, da sodijo dejavniki

nezdravega življenjskega sloga med ključne v procesih nastanka, napredovanja in povečanja

zapletov najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, debelosti

in podobno.

Svetovni dan hrane je priložnost, da ocenimo napredek na lokalni, državni in mednarodni

ravni na področju prehranjevanja. V okviru svetovnega dneva hrane se na omenjenih ravneh

odvijajo različni dogodki. Svetovni dan hrane na mednarodni ravni postavlja v središče

pozornosti tudi naraščajoče cene hrane v svetu, varnost hrane, pomen lokalno pridelane

hrane in kmetijstva in trajnostne oskrbe .

Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem

prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in

je tudi uzakonjen.

Primarna vloga izobraževanja celotne populacije o prehranskih vsebinah je ob družini

zaupana tudi šoli.

Šola ima torej pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi

prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do

sebe in svojega zdravja.

Vsebine s področja prehrane, prehranjevanja in zdravega načina življenja so vključene v

učne načrte različnih predmetov.

Osnovna prehranska znanja naj bi učenci kontinuirano pridobivali v vseh razredih osnovne

šole pri različnih predmetih, najbolj pa pri pouku gospodinjstva in pri šolski prehrani.

Zato vas vzpodbujamo, da se tudi vaša šola v letošnjem letu aktivno vključi v prizadevanja

ob svetovnem dnevu hrane, kot na primer:

 dan dejavnosti na temo prehranskih vsebin,

 razredne ure s tematsko vsebino o prehrani in podobno.

Ob svetovnem dnevu hrane naj se spregovori tudi o šolskem jedilniku, o pomenu hranilnih

snovi, ki jih vsebujejo živila, in o pomenu uravnotežene prehrane nasploh.

Naj vam bo ta dopis vzpodbuda k poglobljenemu razmišljanju in aktivnostim o pomembnosti

prehrane in prehranjevanja, čemur je tudi posvečen SVETOVNI DAN HRANE – 16. oktober.

 

S spoštovanjem,

 

Irena Simčič,

Višja svetovalka

 

(Skupno 108 obiskov, današnjih obiskov 1)