V petek, 23. 3. 2012, smo si učenci izbirnega premeta gledališki klub, učenci, ki obiskujejo dramski krožek, in štiri učenke, nagrajenke lanskoletnega literarnega natečaja Ljubezen na prvi klik, v Lutkovnem gledališču Ljubljana ogledali gledališko predstavo BREZ.

Iz Zagorja smo se odpravili ob 17. uri, tako da nam je do začetka predstave ob 19. uri ostalo kar nekaj časa. Izkoristili smo ga za sprehod po Stari Ljubljani. Sprehodili smo se po Petkovškovem nabrežju, ob mizah, polnih ljudi, ki so ob pijači uživali zadnje pomladanske žarke, se fotografirali pred Prešernovim spomenikom, začutili utrip poznega popoldneva na Čopovi ulici, kjer nas je spremljala glasba različnih pouličnih glasbenikov in drugih umetnikov. Kaja je pravilno začutila, da nam je pravzaprav manjkala le še morska obala. Vzdušje je bilo čudovito.

Po sprehodu smo se odpravili do gledališča. Igra je bila predstavljena na ODRU POD ZVEZDAMI. Pod zvezdami??? Zakaj takšno ime nam je postalo jasno, ko smo se lahko skozi stekleno streho dvorane zazrli v jasno nočno nebo.

In igra? Bilo je neverjetno! V dvorani nas je bilo le okoli trideset, stoli so bili razporejeni v polkrogu okrog odra, tako da smo imeli občutek, kot da so igralci igrali samo za nas. Pa še vsebina … aktualna, življenjska. Igra je bila tako pristna, da smo na trenutke obnemeli z odprtimi usti. Igralci so nas svojo komunikacijo z nami, gledalci, dobesedno posrkali v nek drug prostor.

Iskreno in navdušeno smo ploskali. In potem … presenečenje. Adrijana je za sabo zagledala igralko Majo Martino Merljak. Čisto smo bili iz sebe. Tehtali smo, ali bi se fotografirala z nami. No, beseda ni konj, pa se je Primož (res komunikativen mlad fant ;)) odločil, da jo pač povpraša. V boj smo spustili še Nuško. In kaj se je zgodilo? Popeljala nas je v zaodrje, kjer smo se lahko fotografirali in čisto sproščeno pogovarjali z vsemi igralci; z Janom Bučarjem, Ano Hribar, z visoooookim Juretom Lajovicem, z Nino Ivanič, Iztokom Valičem in Nino Srbinšek!!! To je bila res pika na i. 🙂

Na avtobusu na poti domov je bilo RES veselo. Do solz smo se nasmejali Anejevim in Mitjevim šalam, ki so kar deževale. Ob pol desetih zvečer smo se polni vtisov in sladkarij zadovoljni in nasmejani razšli.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili JSKD Zagorje (gospe Vandi Kopušar), podjetju KOVIT (gospodu Sandiju Grmu) ter naši OŠ Ivana Skvarče in ravnateljici gospe Alenki Ašič, ki so nam omogočili to neverjetno potovanje v svet gledališča.

In za konec še JOSEJEV RAP:

Koristoljubje vrti svet naokrog,

zato moraš igrat to igro, da ne ostaneš praznih rok.

Pazi nase, ker folk gleda samo nase,

vse hočejo zase, zastonj nč ne da se.

Več k znaš, več veljaš, že dolg ne velja več,

več veljaš sam, če več maš.

In js bom poskrbel, da bom mel, ne rabm šefa,

da bom švicu za njega in ga zraven klel.

Lažem, kradem, bolhe jem,

v šolo hodm, neki pa vem.

K bom furu limuzino,

me bojo pusiji na Zoisu prosil za miloščino.

 

Mateja N. Praunseis, mentorica

(Skupno 213 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost