16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Letos poteka pod sloganom »Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost«. Več kot 2,8 milijarde ljudi na svetu si ne more privoščiti prehrane, ki bi podpirala zdravje. Lakota in podhranjenost se dodatno poslabšujeta zaradi dolgotrajnih kriz, ki jih povzroča kombinacija konfliktov, ekstremnih vremenskih pojavov in gospodarskih šokov.
Še posebej pa je zaskrbljujoč podatek, da je vsak Slovenec v povprečju zavrže kar 78 kg hrane na leto! Količina zavržene hrane se na žalost povečuje.
Naše učence skozi celo leto na različne načine opozarjamo na problem zavržene hrane, iščemo načine za zmanjševanje le – te in izvajamo vzgojno izobraževalne dejavnosti, ki bi pripomogle k spoštljivejšemu odnosu do hrane.
Danes so naše kuharice za učence pripravile samopostrežno malico, katere tema so bile buče. Učenci so si lahko privoščili domačo skuto z bučnim oljem, kruh z bučnimi semeni, pecivo iz buč, bučna semena in ocvrte bučke ter melone. Poleg tega pa še domač lešnikov namaz, različne salame in sire, papriko, paradižnik, veliko različnega sadja, kosmiče, mleko, različne vrste kruha, sirove štručke, slanik, rožičevo potičko in še kaj dobrega se je našlo.
Učenci so si najprej pogledali, kaj jim je na voljo, potem pa so si vzeli kar so želeli. Odpadkov ni bilo veliko, ker dokazuje, da učenci že znajo presoditi koliko bodo dejansko pojedli.
Pri samopostrežni malici so si poleg drugih jedi lahko privoščili še nekaj jedi iz buč:
- Kruh z bučnimi semeni
- Skuto z bučnim oljem
- Pecivo iz buč
- Bučna semena
- In še kaj »bučastega«.
Malico so zaključili s polnimi želodčki in obilo dobre volje.
Pod galerijo vas čaka še nekaj zanimivih podatkov o bučah. Vabljeni k branju.
BUČA
Buče uvrščamo v botanično skupino bučevke. V Sloveniji poznamo več vrst buč, ki so lahko različnih oblik in barv, med katerimi prevladujejo oranžni odtenki. Najbolj pogoste so oljna buča, muškatna buča, hokaido buča in maslena buča. Buče izhajajo iz Južne Amerike in so v Evropo prišle v prvi polovici 16. stoletja. Buče rastejo na plezajočih steblih in se oprijemajo z viticami. V središču plodu se nahajajo semena oziroma bučnice.
Sestava buče in vplivi na zdravje
Bučno meso je bogato z vitaminom C, beta-karotenom, vitaminom B6 in kalijem. Poleg teh buče vsebujejo tudi druge biološko aktivne snovi kot so polisaharidi, steroli in beljakovine. Zaradi vsebnosti antioksidantov podpirajo zaščitne mehanizme telesa proti oksidativnemu stresu.
V bučah se nahajajo semena, ki jih lahko uživamo kot prigrizek ali dodatek jedem, predelana pa so lahko tudi v bučno olje. Posušeno seme vsebuje od 35 do 55 % maščob, od tega 17 % nasičenih, 22 % enkrat nenasičenih in 61 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar predstavlja dokaj ugodno maščobno-kislinsko sestavo. Bučno olje vsebuje tudi veliko mineralov, vitamina E in fenolnih snovi.
Užitne buče prepoznamo po tem, da ko jih poskusimo (lahko tudi že surove), njihovo meso ni grenko. Uporabna je cela buča in je zato ni potrebno lupiti. Posebej dobre so v bučnih juhah, lahko jih spečemo in uporabimo kot alternativo pečenemu krompirju ali ocvrtemu krompirčku, oziroma jo pripravimo kot prilogo v obliki bučnega pireja. Buče imajo lahko rahlo sladkast okus in aromo po oreških, zato jih lahko uporabimo tudi v sladicah.
Pečeno jo lahko pripravimo tudi v smoothiju (Povzeto po Prehrana.si, 11. 10. 2024).
Za konec pa še ruska pravljica o razbiti buči: https://www.youtube.com/watch?v=awrcFw4CwLo
