Zbudili smo se v zasneženo petkovo jutro. Sneg je še vedno naletaval in vedeli smo, da bo dan odličen za športni dan in veselje na snegu.

Zbrali smo se v šoli in se z bobi in s sanmi odpravili proti Gorici. Med potjo smo se nekajkrat ustavili, da smo strnili kolono, končno pa prišli do z belo odejo prekritega zagorskega letališča.  Izbrali smo največji hrib, se dogovorili za pravila sankanja, se povzpeli skoraj do vrha hriba, nato pa se eden za drugim spuščali po hribu navzdol. Najprej je šlo bolj počasi, potem pa vse hitreje.  Po dobri uri spuščanja po strmini smo ob vznožju hriba preverili še primernost snega za izdelavo kep in oblikovanje različnih figur. Slednje so najverjetneje še kar nekaj časa krasile s snegom prekrit travnik.

Četudi je izza oblakov posijalo sonce, smo se morali vrniti v šolo. Tu nas je že čakal topel čaj, ki so ga samo za nas pripravile naše prijazne kuharice. Dan smo sklenili z mislijo, da je čas prehitro minil in da komaj čakamo, da bomo lahko znova šli na sneg.

Drugošolci

(Skupno 74 obiskov, današnjih obiskov 1)