Dragi starši,

pošiljamo vam lepe pozdrave z zasnežene Koroške. Res je … Začetek šole v naravi je bil tokrat drugačen. Komaj smo čakali, pa se ni in ni hotelo zgoditi. Zjutraj je neusmiljeno naletaval sneg, ki bi ga bili vsak drugi dan neskončno veseli. In kočno smo vam ob dvanajstih le pomahali v slovo. Ni bilo solz, bilo je le neskončno pričakovanje. Pot je potekala brez zapletov tudi zahvaljujoč dobremu in vedno pozitivno razpoloženemu šoferju Jožetu. Pri domu nas je pričakala snežna idila, še celo sonce se je trudilo prodreti skozi meglo. In kosilo. Navdušeni smo bili nad okusno hrano. Resnično! S polnimi usti smo hvalili kuharja Blaža. In potem je bilo treba stvari pospraviti iz kovčkov in  − o, groooza – urediti posteljo. Nekateri so v posteljni prevleki izvajali prave pravcate akrobacije. Drugim je predstavljala svojevrstno uganko rjuha. Spet tretji so suvereno poprijeli za delo in priskočili na pomoč tudi sošolcem v stiski … In potem … druženje, igra, smeh in še enkrat smeeeeeeh. V eni sobi resnica ali izziv, v drugi slepe miši … In potem večerja. Danes smo res veliko jedli (skritih priboljškov niti ne omenjamo). Ravnokar spoznavamo FIS pravila, da bomo jutri na smučišču lahko poskrbeli za svojo varnost in spoštovali varnost drugih udeležencev. Nato pa še tuš, tihi pogovor v posteljah in … spanje … 🙂 🙂 🙂 Hmmmmm … Prav utrujeni danes res nismo. In polni smo energije. In zadovoljni, ker je dom prijeten. Pa polne trebuščke imamo … No, ja … Jutri je nov dan in pošteno bo treba zavihati rokave.

Šestošolci

(Skupno 100 obiskov, današnjih obiskov 1)