Hvala vsem, ki ste prispevali svoje pesmi, risbe in celo knjižico na temo kostanja – sadeža meseca novembra. Nagrade ste prejeli, tokrat vas pa vabim k ustvarjanju na temo kakija, ki bo naš sadež meseca decembra.
Samopostrežna malica vas bo danes pričakala z dobrotami, kot so prosena kaša s kakijem, kakijevo pecivo, parkelj, Miklavževi keksi, kaki, mleko, sok, voda.
Več o kakiju si preberite v spodnjem članku.
Kaki ali zlato jabolko izvira z gora centralne Kitajske, kjer se goji že nekaj tisočletij. Doslej je bilo razvitih več kot 2000 sort kakija, trenutno pa se jih za gojenje uporablja okoli 400. Izven Azije se je kaki začel razširjati predvsem v 19. stoletju, še vedno pa se ga največ pridela na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem. Kaki je v zadnjem desetletju postal priljubljen tudi med prebivalci Evrope. Kakiju ustreza mediteransko podnebje, zato ga v Sloveniji gojimo predvsem v Istri, na Vipavskem in v Goriških brdih. V Strunjanu vsako leto v mesecu novembru poteka tudi tradicionalni praznik kakijev.
Kaki je lahko rumene, oranžne ali rdeče barve. Navadno se ga obere med koncem septembra in začetkom decembra. Sadež je sladek, vendar ima večina sort trpek okus preden sadeži popolnoma dozorijo. Obstaja sicer več sort kakija, ki imajo precej različne lastnosti: lahko so trši, mehkejši, slajši ali trpkejši. Kaki se običajno uživa svež. Ob nakupu pazimo, da sadeži niso poškodovani. Če kupimo še nezrele plodove, bodo ti brez težav dozoreli pri sobni temperaturi, proces pa se pospeši, če ga postavimo v zaprto posodo skupaj z jabolki ali bananami. Zrele sadeže lahko za krajši čas shranjujemo v hladilniku.
Sestava kakija in vplivi na zdravje
Kaki je sadež, ki vsebuje razmeroma veliko sladkorjev, je pa tudi vir prehranskih vlaknin in več mikrohranil. Maščob praktično ne vsebuje. Od sladkorjev vsebuje predvsem glukozo in fruktozo, ki mu dajeta energijsko vrednost. Od mikrohranil vsebuje še posebej veliko vitamina C in beta-karotena – provitamina A, pa tudi minerale (predvsem kalij). Kaki vsebuje tudi različne snovi, ki s svojim antioksidativnim delovanjem podpirajo zaščitne mehanizme telesa proti oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo prosti radikali. Sposobnost telesa, da obvladuje oksidativni stres, je pomembna za ohranjanje normalnih telesnih funkcij, povezana pa je tudi z zmanjševanjem tveganj za razvoj vrste kroničnih bolezni, vključno z arterosklerozo in drugimi srčno-žilnimi obolenji.
https://www.prehrana.si/clanek/150-kaki
Članek je skrajšan.
