Čeprav te dni naša šola sameva in ni učencev, ki bi sedeli v učilnici ali se drenjali pod lipo in se učili, pa zelišča in začimbe, ki smo jih posadili v preteklem letu, kljub temu cvetijo in rastejo. Pomlad se je razbohotila v vsej svoji lepoti. Pretekli teden je zapadlo ravno prav padavin, da je namočilo zemljo in sonce daje ravno prav toplote, da sta materina dušica ter ognjič začela cveteti. Tudi melisa in meta že poganjata zelene liste in prav je, da jih posušimo, da bomo tudi v prihodnjem letu uživali v domačem čaju. Še malo, pa bo tudi lipa zacvetela. Upamo, da bodo pri nabiranju teh cvetov pomagali tudi že učenci. Do takrat pa le-ti pridno pomagajo doma pri sajenju in urejanju okolice doma.
Ko smo bili še skupaj, smo z učenci v učilnici posejali baziliko in dali v lonček koščico ličija. V teh dneh, ko nas ni, pa sta oba že pokukala iz zemlje. Res je, da je bazilike bolj malo, liči pa že lepo raste. Glede na to, da liči ne uspeva pri nas, nas prav zanima, koliko časa bo uspeval v posodi. Učenci ga bodo z zanimanjem spremljali in ugotavljali, kako cveti in kakšni so njegovi listi.
22. april, dan Zemlje, je tisti dan, ko se naši Zemlji lahko še posebej poklonimo, se spomnimo, da smo le njen neznaten delček in da je njena ohranitev naša skupna prihodnost. Učimo se ljubiti in spoštovati naravo, kot ji pripada. Učimo se ji čuditi, jo ceniti, občudovati in spoštovati.
Petra Rome
