V mesecu aprilu smo v 19 dneh pouka natehtali 30,8 kg odpadkov, kar je 1,62 kg odpadkov na dan, ter 200,6 kg neprevzetih živil, kar je 10,5 kg neprevzetih živil dnevno.
Največ neprevzetih živil oziroma odpadkov je bilo, ko so bile na jedilniku ribe, namazi, ostajale pa so tudi žemlje, bombete, makovke in kajzarice.
Pri kosilu se je v 19 dneh nabralo 663,7 kg odpadkov, torej 34,9 kg odpadkov dnevno.
Razlika v količini odpadkov med oddelkom, ki je natehtal največjo količino odpadkov, 3. b (3,9 kg ), in tistim, ki je natehtal najmanjšo količino odpadkov, 7. a (0,7 kg), je 3,3 kg.
Nad 20 kg odpadkov in neprevzetih živil so natehtali v 8. b, nad 10 kg pa v 6. b, 7. a, 3. a, 7. b, 9. a, 9. b, 6. a, 5. b, 3. b in 2. a.
V primerjavi z mesecem februarjem je bilo v mesecu aprilu pri malici in kosilu več odpadkov ‒ pri malici v povprečju dnevno za 0,02 kg več odpadkov, pri kosilu pa za 0,03 kg. V primerjavi z mesecem novembrom pa smo imeli v povprečju dnevno manj odpadkov ‒ pri kosilu 3 kg, pri malici pa 1,65 kg.
Količino odpadkov smo res zmanjšali, še vedno pa je problem v ostanku živil. Največ ostane kruha v različnih oblikah. Ta je kasneje na voljo še ves dopoldan in ob koncu pouka ga največkrat ne ostane nič. Podobno je z ostalimi živili.
Če bi učenci upoštevali navodila v mesecu februarju in bi prinašali s seboj embalažo, v kateri bi shranili kruh, bi si olajšali delo, posredno pa zmanjšali količino neprevzetih živil.
Predlagam, da v mesecu juniju tehtamo neprevzeta živila še ob koncu pouka.
Pretekla poročila po tednih:
Analiza v aprilu, analiza 4 tedna v aprilu, analiza 3 tedna v aprilu, analiza 2 tedna v aprilu, analiza 1 tedna v aprilu ,
Nada Brezovar, organizatorka prehrane
