Smučarske avanture
Zjutraj smo smuči zapeli
ter čelado si nadeli.
Smučali smo danes se
in uživali še pa še.
Z gondolo smo se peljali
in vrh Pece obiskali.
Naš dan ves s snegom je obdan,
s smučmi smo se spustili,
se v dolino zapodili.
Dolga pot je res bila,
lička pa rdeča vsa.
Ko v sredo na smučišče smo prišli,
smo si najprej pancarje in smuče namestili.
Z gondolo na vrh odšli,
vsi zaradi pozicije nad oblaki otrpnili.
Nas učitelj pošlje za ogrevanje na pot,
smo krajše zavili
ter na sidra odhiteli.
Kasneje smo še na prave strmine odšli,
vsi smo veseli bili.
Smo levo zavili,
na desnem ovinku bili vsi na tleh,
na koncu smo se spustili po lažjih poteh.
Danes sem se prvič peljala z gondolo. Gledala sem skozi okno, opazovala jeklenico … Bilo me je strah. Kljub vsemu smo srečno prispeli na vrh in premagala sem strah pred višino.
Vožnja s krogci nikoli ni lahka! Ko sem z njimi začela, se mi je ena smučka odpela, a tega nisem opazila. Hitro sem se odmaknila, smučka pa je ostala na progi. Od zadaj se je pripeljal moj sošolec, povozil smučko in padel name. »Ko si na tleh …« Hitro sva se pobrala in ponovila vožnjo. Ker pa sem tak štor, sem ponovila postopek, moj sošolec pa se je odpeljal v višave. »I believe I can fly, I believe I can touch the sky …
