Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane je svetovalka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, gospa Irena Simčič, zapisala besedilo, ki ga v celoti objavljamo.

Spoštovani,

16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov  ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization), tako da letos obeležujemo že 75. obletnico delovanja te organizacije in zato vsako leto na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE (WORLD FOOD DAY).

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO vsako leto določi temo svetovnega dneva hrane. Letošnja tema svetovnega dneva hrane je »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj» (Grow, Nourish, Sustain. Together.) in se osredotoča na pomembno vlogo spreminjanja različnih razmer in prehranjevanja. Poudarek je tudi na zavedanju, da so naša dejanja naša prihodnost.  

Svetovni dan hrane nam ponuja priložnost za razmislek, da se poudari stisko več kot 820 milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu. Hkrati je pa več kot četrtina svetovnega prebivalstva prekomerno hranjena. 

V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti oziroma posledične učinke nezdravega življenjskega sloga.

Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen. Zato ima šola pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja.

Zato vas spodbujamo k poglobljenemu razmišljanju in aktivnostim o pomembnosti prehrane in prehranjevanja, čemur je tudi posvečen SVETOVNI DAN HRANE – 16. OKTOBER.

Osnovna šola Ivana Skvarče je znana po svojih izvirnih samopostrežnih malicah. Za letošnje šolsko leto je bil dan predlog, da bi vam približali slovensko kulinariko po slovenski pokrajinah. Virus SARS-CoV-2 pa nam je nekoliko pokvaril načrte. V letni načrt šole zato nismo uvrstili samopostrežnih malic.

Za danes sem vam pripravila samopostrežno malico.  Najprej sem vas  vprašala, kaj od predlaganega želite jesti. Osnovno nit so jedi po slovenskih pokrajinah. Danes vam bom predstavila prekmurske jedi s poudarkom na prekmurski
gibanici, ki je pridobila certifikat. Prekmurci so ostali zvesti svojim jedem, ohranili so odnos do pokrajine
in tradicionalnih dobrot. Prekmurje je dežela žita, buč, krompirja in maka. Njihove znane jedi so bujta repa, prekmurska gibanica, prekmurska šunka, vrtanik, pereci, krapci, makova potica, žganci, dӧdӧli, retaši, sataraš, bograč … Prvo pisno omembo gibanice nekateri povezujejo z jezikoslovcem Markom Pohlinom iz 18. stoletja, ki je gibanico poimenoval z izrazom gebanza, kar pomeni jerbas, pa tudi nadev za potice. Prekmurska gibanica je stara prekmurska praznična in obredna jed, ki jo uvrščamo med pogače.  Evropska komisija je 2. marca 2010 v Uradnem listu EU (2010) objavila uredbo o registraciji prekmurske gibanice. 

Naziv gibanica je zapisan tudi v delu prekmurskega pisatelja Miška Krajnca v romanu Povest o dobrih ljudeh. Pisatelj takole piše: Treba je priznati, da napravi šele gibanica pravi praznik v hiši. Čeprav si jo revež privošči komaj enkrat na leto, je to znamenje, da ga nihče ne more preživeti, ne da bi bil vmes vsaj en praznik. Ana je medtem vzela iz peči gibanico in jo odnesla v sobo na mizo. Jožef je podstavil lesen podstavek, na katerem je sicer stal vrček z vodo. Potem se je ozrl po gibanici. Ležala je pred njim pisana, rumeno bela in makova ponekod, še vsa kipeča, pomazana s smetano in potresena s sladkorjem. Pokimal je rekoč: «Dobra je. Lahko rečem, da bi se je lotil, čeprav bi ležal na smrtni postelji in dobro vedel, da mi ne more več koristiti. In še v nebesih bi žaloval po njej, če bi jo moral pustiti celo na svetu.« V Prekmurju so prekmursko gibanico zaščitili. Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot je sestavilo natančna navodila in kriterije, ki jih mora gibanica izpolnjevati. Prekmurska gibanica je sestavljena iz 19 plasti testa in nadevov. Najprej je krhko testo, sledijo pa dvojne plasti vlečenega testa, maka, skute, orehov in jabolk. Natančna receptura je v prilogi na spletni strani šole. Naše kuharice, zlasti Irena Kepa, so vam izdelale ponarejeno gibanico, ki je samo iz vlečenega testa z enojno plastjo nadevov. Poleg gibanice smo vam spekli tudi kostanj, da vam zadiši tudi v učilnicah po jeseni. Kostanj je narezal informator Jure Mlakar. Jagode pa naj vam služijo kot vir vitamina C. S svojo barvo in svežino naj jagode ustvarijo ljubezen do sebe, svojega bližnjega in širše okolice, zlasti v aktualnem času.

Dober tek vam želi kolektiv kuhinje in Nada Brezovar, organizatorka šolske prehrane.   

(Skupno 101 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost