Nekoč in danes živijo družine bakterčkov, ki so nogometaši. Vsi pridno trenirajo, a ko pride tekma, bakterček trenerko določi aktivne bakterčke za spopad s sosednjo družino bakterčkov. Podijo se po igrišču za eno žogo, oblečeni v hlačke in majice s kratkimi rokavi. Nogometaši sporčki pa žalostno sedijo na klopi poleg trenerja, oblečeni v trenirko ter psihično pripravljeni, da vskočijo na igrišče, če bo to potrebno in bodo izbrani s strani bakterčka trenerka. Bakterčki na igrišču so ranljivi, sporčki pa zaščiteni, saj prenesejo visoke vročine, nizke temperature, dež in sušo. Ni bojazni, da bi se igrišče izpraznilo.
Pa smo spoznali razliko med pasterizacijo in sterilizacijo. Konzervacijska postopka smo dokazovali in preizkušali z vajo kuhanja in konzerviranja slivove marmelade. Že uporabljen steklen kozarec in kovinski pokrovček smo pasterizirali (segrevali do 100 °C) vsaj 20 minut. Sterilizirali pa smo tudi oprane, izkoščičene in zmlete slive ter sladkor. Marmelado smo kuhali pol ure. V tem času je voda, skrita v slivah, izhlapela. Napolnili smo kozarce ter jih vakuumirali. To smo storili s preprosto metodo vročega polnjenja kozarcev ter počasnim ohlajanjem pod odejo do naslednjega dne.
Zaključili smo z analizo odpadkov. Ugotovili smo, da nismo pridelali papirnatih odpadkov, ker smo uvedli metodo brisanja rok s servieto. Pridelali smo 1,06 kg organskih odpadkov ‒ toliko je namreč ostalo slivovih koščic. Razmišljali smo, kako bi jih lahko uporabili. Če bi imeli kompostnik, bi jih lahko kompostirali, lahko bi jih uporabili tudi za prehrano živali, npr. prašičev, lahko bi jih posušili ter jederca zaužili, lupino pa bi uporabili za zastirko na vrtu.
Nada Brezovar
