21. marca poleg začetka pomladi obeležujemo tudi Svetovni dan poezije, ki ga je Unesco leta 1999 razglasil z namenom promoviranja branja, pisanja in učenja poezije. Unescov namen je zagotoviti prepoznavnost ter spodbuditi nacionalna, regijska ter mednarodna poetska gibanja.

Poezija je stara kot človekova govorica in enako zagonetna kot njegov um in njegovo čutenje.

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je zapisala, da pesniki širijo brezčasna sporočila, saj so priča pomembnim zgodovinskim in družbenim spremembam. »S svojim pisanjem nam pesniki pomagajo pri iskanju duševnega miru in nas spodbujajo k razmišljanju o odnosih med človekom in naravo ter k vzpostavitvi humanistične miselnosti, ki bi hkrati temeljila na edinstvenosti in razlikah med ljudmi.«

Slovenski pregovor  pravi: »Besede iz srca sežejo do srca, besede z jezika pa le do duše.« In prav pesniki so tisti, ki znajo povezati srce in dušo. Njihova beseda skuša opisati, kar lahko začuti srce. S pesmijo izražajo svoje najgloblje skrivnosti in želje, svojo ljubezen, veselje in bolečino.

Pisanje je tudi terapevtsko in zdravi, saj je včasih težko najti človeka, ki bi mu izlili dušo, papir in svinčnik pa sta vedno tu. Le kratek verz ali nekaj besed, da ubesedimo svoja doživljanja. Poskusite, počutili se boste drugače!

S svojim verzom pa boste lahko danes v nekaterih kavarnah tudi plačali čaj ali kavico. Lahko se udeležite kakšnega bralnega maratona, ki so organizirani po nekaterih slovenskih mestih, lahko pa preprosto vzamete v roke katerokoli pesniško zbirko in si preberete pesem ali dve.

(Skupno 102 obiskov, današnjih obiskov 1)