Družina Drnovšek, Sv. Urh, danes Ravenska vas
Zgodovina rodbine Drnovšek se na Sv. Urhu začenja ob koncu 18.st., ko sta se poročila Martin in Marija Drnovšek. Družinsko drevo je v 19.st. dobro popisano, datirano, celo nekaj fotografij se je ohranilo. V preteklosti so bile družine številčne, zato je drevo bogato z vejami.
Oče gospe Silve, Franc Drnovšek se je poročil z Antonijo Drnovšek. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok. Tako sta se združili dve domačiji, Sajevčeva in Zajčeva. Posest je bila precej velika, vedno so čutili veliko navezanost na domačo zemljo. Otrok niso pazili tako kot danes. Otroci so se igrali s staro posodo, lesenimi doma narejenimi igračami in se vojskovali s ščipalkami. Pozimi so igrali karte in se sankali. Punčke so pri igri posnemale svoje mame.
Gospa Silva pove, da je bilo njeno glavno opravilo skrb za krave. Doma je dobila kos kruha, na paši je nabrala jagode in borovnice. Spominja se, da je bala kač, vendar jo je mama opogumljala, da se nikoli ne sme ničesar bati. Svetovala ji je, da naj kravam zapoje, če je ne bodo ubogale.
Oče je umrl leta 1943, mama nekaj let pozneje. Na kmetiji sta ostala sama z bratom. Ostali člani družine so bili zaprti ali pa v vojski. V tem času je bilo v nemških taboriščih zaprtih okoli 100 Zagorjanov. Razdeljeni so bili v dve skupini, prvo so poslali v Leipzig, drugo pa v Sudete na spravilo lesa. V taborišče jim je mama pošiljala pakete, ki niso smeli tehtati več kot 5 kilogramov. Pošiljali so kruh, testenine, suho sadje. Sestra je v taborišču prebolela tifus. Življenje ji je rešila ena od likaric, ki jo je skrila. Sestra je ostala v Nemčiji in se pozneje preselila v Veliko Britanijo, kjer si je ustvarila družino in tam živi še danes.
Na kmetih je bil poglavitna hrana kruh. Namakali so ga v mleko ali v ječmenovo kavo. Jedli so tudi kislo repo, fižol, ajdo, mlečno kašo, ješprenj z mesom in štruklje ob žetvi. Ko so gospodinje pekle kruh, se je zraven v peči kuhala še kaša s kislim zeljem. Radi so jedli tudi kumare s kislim mlekom. Za praznike je bila hrana obilnejša: potica, meso, krompir, juha.
Prve tri razrede osnovne šole so otroci obiskovali v Dolenji vasi, ostale pa na Cankarjevem trgu, kjer je stala stara šola. V šoli je bilo takrat drugače. Učitelji so uživali velik ugled. Če je bilo v šoli kaj narobe, so bili otroci kaznovani še doma. V šoli so jih kaznovali tako, da so bili zaprti po pouku. Do 4. razreda je gospa Silva hodila v slovensko šolo, potem pa se je aprila 1941 začela vojna. Prišli so nemški učitelji, ki pa so bili prijazni. Ena od učiteljic je dobro slikala in igrala na harmoniko, zato so se naučili veliko nemških pesmi, čeprav pa niso razumeli besedila. Učni predmeti so bili drugačni kot danes. Deklice so se učile tudi ročnih del.
Ko se je gospa Silva omožila, je bila še mlado dekle. Njen izbranec je bil Franc Bučevec. V zakonu so se jima rodili 3 otroci: hči Silva ter sinova Franc in Igor.
Gospa danes skrbi za vnuke, sklada pesmi in napitnice, družinske zgodovine se odlično spominja in o njej zanimivo pripoveduje.
GALERIJA SLIK:
