14.12.2011 smo na naši šoli zopet imeli samopostrežno malico na temo starodobnikov. Na ogled smo tokrat imeli avto Unimog 411.
Nekaj fotoutrinkov:
Še nekaj informacij o starodobniku, ki je bil tokrat na ogled – UNIMOG 411, letnik 1961.
Leta 1946 so v povojni Nemčiji predstavili projekt Unimog. Namenjen naj bi bil predvsem delu na njivah in na splošno za delo v kmetijstvu. Zasnovan je bil z enako velikimi kolesi spredaj in zadaj, s ploščo, namenjeno pritrjevanju raznih priključkov spredaj, s kmečko hidravliko za dvigovanje bremen zadaj in prostorom za tovor na sredini. Takšna postavitev naj bi predstavljala optimalno vozilo, ki bi ga vsi kmetovalci z veseljem uporabljali tako na poljih, njivah, kot tudi na cestah.
Izdelava se je začela 1. januarja leta 1946. Prvi prototip je bil končan ob koncu leta. Model je bil opremljen z bencinskim motorjem, ker do takrat razvoj in izdelava motorja na dizelsko gorivo še nista bila končana. Prototip je na prvi pogled deloval identično kot vsi kasnejši modeli. Širina vozila je znašala 1270 mm, kar naj bi takrat predstavljalo obdelovalno širino pri sajenju krompirja.
Leta ’55 so unimoga (tip 401) prvič uporabili kot stroj, namenjen čiščenju zasneženih cest.
Leta 1951 je izdelavo prevzela družba Daimler Benz. Takrat se je prvič na sprednji maski pojavila znamenita Mercedesova značka. Istočasno so trgu ponudili model 402 z daljšo šasijo (2120 mm namesto 1720 mm).
Leta 1953 se pojavi prvi unimog s streho. To je pomenilo, da je od takrat veljal za vozilo, namenjeno uporabi v vsakem vremenu.
Leta 1957 so unimoga opremili s kompletno sinhroniziranim menjalnikom, ki je omogočal lažje prestavljanje tudi pri višjih hitrostih. Bil je eden prvih poljedeljskih strojev s takšnim menjalnikom.
Leta 1966 so v tovarni v Gaggenau izdelali 100.000-ega.
Leta 1974 so pričeli izdelovati unimoge, ki so spremenili pogled na delovne stroje. Do danes veljajo za ene najbolj vzdržjivih, skorajda neuničljivih strojev.
PREDSTAVLJENI MODEL je UNIMOG 411.110, letnik 1961. Model pod pokrovom skriva MB motor 180D z 22kW moči ter dvanajstimi sinhroniziranimi prestavami (6 normalnih + 2 reduktorski naprej in 2 normalni + 2 reduktorski nazaj).
Pogon je preko kardanske gredi prenesen na zadnji par koles, kar omogoča pogon samo zadaj, imamo pa tudi možnost pogona na vsa štiri kolesa oz. na vsa štiri kolesa s popolno zaporo diferenciala. Na razstavljenem modelu je spredaj nameščen električni 5,5- tonski vitel ( nekateri so imeli 10- tonskega hidravličnega), zadaj je možnost montaže kmečke hidravlike, ki je namenjena širši uporabi (možnost priklopa različnih strojev), prav tako pa je praktičen 3-točkovni prekucnik, ki ga žene elektročrpalka v kabini.
Samo podvozje in pogon sta zasnovana tako, da se stroj lahko giblje po težkih, skorajda nedostopnih terenih. Omogočal naj bi vožnjo po pobočju z naklonom 42°, premagoval vzpone do 45° in spuste do 46°. Konstrukcija podvozja je zasnovana tako, da se vozilo lahko giblje po treh oziroma samo dveh kolesih, in sicer diagonalno. Dvojne vzmeti omogočajo veliko nosilnost (do 1300 kg).
Masa vozila znaša 2200 kg, skupna dovoljena pa je 3500 kg. Obnovljeno je bilo leta 2009, motor pa je v originalnem stanju.
